Smernice v okoljski politiki stremijo k zmanjševanju porabe energije in intenzivnejši uporabi obnovljivih virov energije. Glavna razloga za to sta naraščanje porabe energije in naraščanje izpustov CO2 v okolje. Zavest o varčevanju z energijo in zelenem pridobivanju le te na čedalje številčnejših nivojih prodira tako na raven posameznika, držav in skupnosti, tako kot na različne ravni industrijskih in gradbenih panog.

Razvoj in številne rešitve je na svojem področju ustvarila tudi inženirska stroka na nivoju zasnove in gradnje objektov, ki vse stremijo k zmanjševanju porabe energije v zgradbah in k uporabi obnovljivih virov energije v čim večji možni obliki. Eden teh produktov je energetsko varčna gradnja, ki ima več konceptov, ki so nadgradnja ena druge:

Nizkoenergijska hiša

Pod termin nizkoenergijska hiša uvrščamo zgradbe, ki s svojimi karakteristikami omogočajo manjšo porabo energije, a ne dosegajo standarda pasivne hiše. Pogoji javnega sklada Eko sklad natančno definirajo standard nizkoenergijske hiše za dodelitev nepovratne finančne spodbude:

  • letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, Qh ≤ 25 kWh/(m2a)
  • vgradnja stavbnega pohištva z najmanj trojno zasteklitvijo, U ≤ 1,0 W/m2K
  • povprečna toplotna prehodnost celotnega toplotnega ovoja stavbe, U ≤ 0,30 W/m2K
  • vgradnja centralne prezračevalne naprave z energijsko učinkovitostjo vračanja toplote odpadnega zraka najmanj 80%
  • preizkus zrakotesnosti stavbe

Projektni izračun ustreznosti nizkoenergetske hiše se opravi s programskim orodjem PHPP’07. Za gradnjo ali nakup nizkoenergetske hiše je v Sloveniji mogoče pridobiti nepovratno finančno spodbudo.

Pasivna hiša

Pasivna hiša je energijsko varčna stavba, ki s svojimi karakteristikami zagotavlja potrebno bivalno udobje brez klasičnih ogrevalnih sistemov ali klimatskih naprav. Potrebna toplota se v prostore dovaja preko sistema toplozračnega sistema (prezračevalna naprava), ki zagotavlja tudi vračanje toplote izrabljenega zraka.

Standard pasivne hiše:

  • letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, Qh ≤ 15 kWh/(m2a)
  • zrakotesnost, n50 ≤ 0,6 h-1
  • skupna poraba primarne energije je lahko največ 120 kWh/(m2a)

Za pasivno hišo določen uveljavljen standard in je zanjo mogoče pridobi certifikat, ki ga opravlja Passivhaus Institut iz Darmstadta v Nemčiji. Tak certifikat v Sloveniji ne prinaša nobenih finančnih ugodnosti ali podobno. Projektni izračun ustreznosti pasivne hiše se opravi s programskim orodjem PHPP’07. Za gradnjo ali nakup pasivne hiše je v Sloveniji mogoče pridobiti nepovratno finančno spodbudo.

Kaj je bistvena razlika med nizkoenergijsko in pasivno hišo? Bistvene razlike ni! Lahko rečemo, da pasivna hiša izpolnjuje pogoje za nizkoenergetski objekt, kar obratno ne velja. Nizkoenergijska hiša ima za nivo blažje standarde (npr. zahteva za letno potrebno toploto za ogrevanje je večja kot pri pasivni hiši), kar se odraža v izbiri nekoliko manjše debeline toplotne izolacije, nekoliko manj toplotno izolativnih oken in podobno. Poudariti velja tudi dejstvo, da je v Sloveniji v zelo malo pasivnih hiš vgrajen sistem toplozračnega ogrevalnega sistema. Veliko bolj je razširjen sistem ploskovnega ogrevanja (npr. talno gretje). Edina formalna merila za izpolnjevanje nizkoenergetskega standarda objektov v Sloveniji izdaja Eko sklad, v okviru podeljevanja nepovratnih finančnih spodbud. Na drugi strani ima formalni pasivni standard v Evropi že dolgo tradicijo in je zelo uveljavljen.

Plusenergijska hiša

Plusenergijska hiša je zgradba, ki vso potrebno energijo pridobi sama, večinoma iz sončne energije. Potrebne so elementi sončnih celic in akumulatorji za shranjevanje elektrike. Višek energije se odda oziroma proda v javno električno omrežje. Plus energijska hiša ni nič drugega kot pasivna hiša z vgrajenim sistemom za pridobivanje in shranjevanje elektrike iz sončne energije oziroma hiša z vgrajenim sistemom fotovoltaike.

Zoran Kovačević, arhitekt

Naslovna fotografija:
Snøhetta

Advertisements